Kontakt
a
M
Contact
a
M

Baba in tičnice

"

Baba in tičnice

Z babo označujemo skalne osamelce, ki so prednamce, staroverce in naravoverce, spominjali na ostarele sključene ženske, ponekod tudi na stare može. V takih primerih so jim rekli dedci. Zdi se, da so bili snovalci prazgodovinskih svetišč veseli, če so na izbranem griču zagledali kakšno lepo babo, bodisi da jim je bila za potrdilo, da so prišli na pravi kraj, ali pa so skalo uporabili za oltar ali žrtvenik. 

Ljudje so bili vedno, še bolj kot danes prepričani, da duša po smrti ne gre takoj na oni svet, temveč določen čas tava po svetu in trpi. Koliko časa so naši gradiščarji dušam namenili bivanje v zemeljski čakalnici, ni znano. Da bi sorodniki in znanci skrajšali muke pokojnikove duše, so se v predkrščanskem času zbrali na posebnem griču, običajno blizu gradišča, in tam opravljali obred v obliki molitve, klicanja in petja. Tu so prihajali v stik z božjimi poslankami pticami, ki so opravljale po božji volji odrejen odhod v večnost. Da bi se jim prikupili, so pticam darovali na posebnih žrtvenikih. Krajem, kjer so naši predniki s pomočjo božjih poslank “tic” izrekali prošnje k bogu so rekli tičnice. Gre torej za predzgodovinska svetišča.
Babe, gradišča in tičnice določajo bivanje in verovanje slovenskih starovercev (poganov) v predkrščanskem obdobju. Obredni hrib s tičnico leži JV od občinskega središča, blizu zaselka Dolga vas, ki pa je sedaj sestavni del Žužemberka. Domačini jo poznajo pod imenom Korenova Tičnica. Ledinsko ime tega predela je Na pogankah, kar močno spominja na predkrščansko verovanje. Holm Tičnica je bil po prenehanju tičniškega obredja vse do danes kmetijsko obdelan, zato so zemeljski sledovi nekdanjega rituala zabrisani.

Med slovenskimi krajevno-ledinskimi imeni je veliko takih, ki so povezani z Babo. V imenskem kazalu krajev Atlasa Slovenije je več kot petdeset takih imen in krajevno-imenskih zvez. Še več je ledinskih nazivov za razne skalne osamelce, skalne postavitve, vodne površine ali jame, ki so znani le domačinom, vedenje o njih pa hrani ustno izročilo.

Svetišča naravovercev so bila zbirališča duhov in kraj priprošenj vernikov k bogu, zato niso bila posebej vabljiva za človeške plenilce, če izvzamemo ne posebno vredne darovane stvari na žrtvenikih. Zato so graditelji svetišč bolj gledali na dostopnost, kot na varnost svojih cerkva.

go2.si/111

Galerija

Raziščite še druge priložnosti za dobro dogodivščino, kulinarično izkušnjo ali razlog za pobeg iz enoličnega vsakdana.

Kaj videti

Kaj početi?

Kje jesti?

Kje spati?

Tu smo za vas

Pred, med in po obisku smo tu za vas. Če imate vprašanja, imamo na njih skoraj zagovotovo odgovore. Če bi nam radi kaj namignili, nas pohvalili ali pokarali, bomo veseli vašega sporočila. Veseli bomo vsake priložnosti, da lahko še izboljšamo in nadgradimo doživetja obiskovalcev Suhe krajine.

Spletna stran visitsuhakrajina.si je sofinanciran iz EU skladov v okviru projekta Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).

Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.     

 

O operaciji SKIN
Skip to content