Danes smo se udeležili letne skupščine Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki jo je gostil Črnomelj, potekala pa je pod naslovom Skupaj za živa mesta. Najprej nas je nagovoril župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek, nato pa še mag. Rok Šimenc, državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pristojen za kohezijsko politiko, ki je v svojem govoru predstavil ključne smernice nadaljnjega regionalnega razvoja ter izpostavil priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča razvojna perspektiva. Sledil je sprejem Občine Semič med nove članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ob tej priložnosti pa se je zbranim zahvalil dr. Jaka Jarc, direktor Kulturnega centra Semič. 

Sledil je pregled letošnjega dela, pa tudi pogled v prihodnost – v načrtu za prihodnje leto je med drugim napredek v pobudi Mesto, moj dom, projekt Kolesarske poti ter nadgradnja produkta Plečnik. Še naprej pa si bo združenje prizadevalo za skupno promocijo in povezovanje.

Za konec smo si pogledali še prenovljeni Grad Črnomelj z interaktivno razstavo Branilci krone in meja, ki nam jo je predstavil dr. Janez Weiss.

Ta vikend se je v Suhi krajini “na polno” dogajalo, mi pa smo – kot vedno – bili zraven. V ospredju so bili zopet gasilci – v petek je potekala gasilska vaja v Ajdovcu pod okriljem GPO Žužemberk, v nedeljo pa je sledilo še gasilsko tekmovanje v ŠD ZaReZa v izvedbi PGD Reber. Vse skipe so se izkazale s svojim ekipnim duhom, trudom in vztrajnostjo.

Vmes smo v soboto obiskali še konjenike Konjerejskega društva Kljuse, ki so v Budganji vasi pripravili kostanjev piknik. Uživali smo v sončnem vremenu, mojstrsko pečenem kostanju in odlični družbi.

Gledališka skupina Zagradec nas je ponovno obiskala v Žužemberku z nadaljevanjem svoje uspešnice Zagraška mama. Avtorica besedila Dragica Šteh je ponovno spisala predstavo, v kateri je odlično zajela suhokranjskega duha in naš smisel za humor, za kar jo je polna grajska dvorana nagradila s smehom in bučnim aplavzom. 

Upamo, da nas sosedje iz Zagradca kmalu spet obiščejo in popestrijo kulturno dogajanje v našem kraju.

Zavod Žužemberk je letos organiziral dvodnevno dogajanje v sklopu Zaključka poletja v Suhi krajini. V petek, 18. septembra, smo v dvorani Trajberk v Auerspergovi železolivarni na Dvoru gostili dr. Karlo Oder iz Muzeja železarstva Ravne na Koroškem, ki deluje v sklopu Koroškega pokrajinskega muzeja. Predstavila nam je železarsko in jeklarsko dediščino Koroške ter njen vpliv na socialne razmere v tem delu Slovenije. Predstavila nam je tudi projekt Srednjeevropska pot železa, ki povezuje podobne ustanove iz različnih držav v srednji Evropi, nas pa je s tem navdihnila za še tesnejše sodelovanje z železarskimi in drugimi muzeji po Sloveniji in širše.

Celodnevno sobotno dogajanje smo na Dvoru začeli z otvoritvijo razstave domačina Dušana Šuštaršiča z naslovom Bela tehnika & Beladona. Avtor se že dolga leta ukvarja z varstvom okolja, v osrčju njegovih prizadevanj pa je reka Krka. Na razstavi predstavlja predmete v beli barvi, ki so bodisi plod narave bodisi človeški produkt, najden v naravi. Postavljeni so premišljeno, tako da opozarjajo na nevarnost, ki jo za naravo predstavlja človek s svojo prisotnostjo. Program se je nadaljeval popoldne s predstavitvijo mini albuma domačega pisatelja in pisca besedil Mateja Kocjančiča z naslovom Narodnozabavne pesmi za otroke. Pri projektu je sodeloval z uveljavljenimi suhokranjskimi pevci ter z otroškim pevskim zborom Dvor ob Krki, ki so nam pesmi prvič zapeli v živo. Matej je občinstvu razkril tudi ozadje nastanka albuma, postopek snemanja pesmi, zanimivosti o besedilih, v katerih se je večkrat poigral z jezikom, ter načrte za prihodnost. Svoje izkušnje so delili tudi pevci Katja Hribar, Saša Štravs, Matej Mohorčič ter otroci iz pevskega zbora Dvor ob Krki, za katere je bilo snemanje pesmi in videospota prav posebna izkušnja. Dan smo na Dvoru zaključili z delavnico Eko detektivi, v sklopu katere so otroci spoznavali naravo ter nevarnosti, ki ji pretijo, za konec pa so ustvarili tudi vsak svojo »Krko v škatli«. Zvečer se je dogajanje preselilo na grad Žužemberk, kjer se je odvil prav poseben žanrsko mešan muzikal Ko opera poljubi pop v izvedbi uveljavljene operne pevke mag. Alenke Gotar in njenega moža Anžeta Šuštar. V občinstvu sta izzvala solze in smeh, to pa ju je na koncu nagradilo s stoječimi ovacijami.

Drugo septembrsko nedeljo je bilo v Suhi krajini pestro. Dopoldne je na gradu Žužemberk potekala grajska trgatev, ki so jo izvedli člani Društva vinogradnikov Suha krajina. Trta vrste Zweigelt, ki že 12 let krasi grajsko dvorišče, je letos ponovno lepo obrodila, prepričani pa smo, da bo tudi vino lahkotno in sladko. Popoldne je na Svetem Petru, ki predstavlja tromejo žužemberške, topliške in kočevske občine, potekalo tradicionalno srečanje krajanov teh občin. Gostitelj letošnjega srečanja je bila občina Žužemberk, za organizacijo pa je poskrbelo Planinsko društvo Krka Novo mesto – Planinska skupina Dvor. Takšna srečanja povezujejo ljudi, kraje in občine ter dokazujejo, da nas narava in prijateljstvo vedno znova združujeta. Tudi Zavod Žužemberk je imel na obeh dogodkih svoje predstavništvo – udeležila se ju je direktorica Tjaša Primc.

Zavod pa ne počiva in že vabi na oktobrske dogodke – predavanje o polhu bo v dvorani Trajberk 23. oktobra, magični grad noči čarovnic pa že tradicionalno 31. oktobra v Žužemberku.

Drugo septembrsko nedeljo je bilo v Suhi krajini pestro. Dopoldne je na gradu Žužemberk potekala grajska trgatev, ki so jo izvedli člani Društva vinogradnikov Suha krajina. Trta vrste Zweigelt, ki že 12 let krasi grajsko dvorišče, je letos ponovno lepo obrodila, prepričani pa smo, da bo tudi vino lahkotno in sladko. Popoldne je na Svetem Petru, ki predstavlja tromejo žužemberške, topliške in kočevske občine, potekalo tradicionalno srečanje krajanov teh občin. Gostitelj letošnjega srečanja je bila občina Žužemberk, za organizacijo pa je poskrbelo Planinsko društvo Krka Novo mesto – Planinska skupina Dvor. Takšna srečanja povezujejo ljudi, kraje in občine ter dokazujejo, da nas narava in prijateljstvo vedno znova združujeta. Tudi Zavod Žužemberk je imel na obeh dogodkih svoje predstavništvo – udeležila se ju je direktorica Tjaša Primc.

V sredo, 9. septembra, je v Novem mestu potekala novinarska konferenca o novi sezoni projekta Zmigaj se do vadbe v Jugovzhodni Sloveniji, ki se je je udeležila tudi direktorica Zavoda Tjaša Primc.

Projekt Zmigaj se do vadbe, ki je v prvi sezoni skoraj 1.900 odraslim po vsej Sloveniji pomagal narediti pogumen korak proti bolj aktivnemu življenjskemu slogu, vstopa v drugo sezono z razširjeno mrežo izvajalcev in še več možnostmi za vključevanje v brezplačno, strokovno vodeno vadbo.

V Jugovzhodni Sloveniji je letos na voljo 11 športno-rekreativnih programov, ki bodo odraslim prebivalcem omogočali, da v svojem lokalnem okolju najdejo obliko gibanja, ki jim najbolj ustreza. Prebivalci regije lahko izbirajo med izjemno raznolikimi športno-rekreativnimi programi. Od telovadbe za zdravo hrbtenico do plavanja, teka, namiznega tenisa, košarke, atletike in funkcionalnih vadb.

Projekt je namenjen predvsem odraslim, ki se premalo gibljejo oziroma ne dosegajo priporočene ravni telesne dejavnosti. Mnogim vadbe, ki jih ponuja projekt, predstavljajo prvi korak na poti do bolj aktivnega življenjskega sloga, saj spodbujajo telesno aktivnost brez finančnih ovir, vodeno pod strokovnim vodstvom usposobljenih izvajalcev.

Prva sezona projekta je pokazala, da je zanimanje za takšne programe veliko, saj je bilo v prvem letu po vsej Sloveniji izvedenih 130 športno-rekreativnih programov. »Projekt se je v svojem prvem letu izvajanja izkazal kot zelo uspešen. Tako izvajalci kot udeleženci si želijo še večjega števila vadb, poročajo o konstantni udeležbi in merljivih napredkih,« je povedal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni ter poudaril: »Gre za pilotni projekt, kar pomeni, da smo v obdobju testiranja, kako bi sedanje projektne aktivnosti lahko postale sistemsko financirane ali sofinancirane. S tem bi prebivalkam in prebivalcem Slovenije omogočili dostopne in strokovno vodene vadbe.«

S tem se je strinjal tudi podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar: »Smo mesto, ki intenzivno vlaga v športne programe in infrastrukturo, kar se kaže v izjemni širini športne ponudbe za naše občane. Takšni programi so zelo dobro sprejeti, saj spodbujajo k gibanju tako delovno aktivne občane kot upokojence in vse tiste, ki so izgubili stik s športom. Hvala Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport ter Olimpijskemu komiteju Slovenije, da projekt izvajata. Tudi sami smo del te zgodbe in si bomo prizadevali, da še naprej vlagamo v celostno zdravje občank in občanov.«

V sezoni 2026/2027 bo programov še več, kar 190, potekali pa bodo v prav vseh 12 statističnih regijah Slovenije. Udeleženci bodo vključeni v celoletne programe vadbe, pri katerih bodo lahko spremljali tudi svoj napredek s pomočjo začetnih in zaključnih meritev telesnih zmogljivosti. Tak pristop športno neaktivne posameznike z otipljivimi rezultati dodatno motivira k redni vadbi.

A izkušnje prve sezone kažejo, da se udeleženci ne vračajo zgolj zaradi gibanja in napredka. Pomemben dejavnik predstavljajo tudi povezanost, medsebojna podpora in nova poznanstva, ki nastajajo v vadbenih skupinah. Družbeni vidik projekta je zato pomembna nota, če ne celo ključni element, pri ustvarjanju bolj zdravega in s športom prepletenega življenjskega sloga.

»Tekom projekta smo ugotovili, da neaktivno prebivalstvo potrebuje le eno dobro spodbudo in vključujoče okolje, da začne z vadbo. Večina tistih, s katerimi smo sodelovali, je ostala aktivnih članov našega kluba. Veseli nas, da s pomočjo projekta širimo mrežo aktivnih ljudi,« je povedala Sajda Slatinšek iz Športnega društva SU Novo Mesto, ki je program namiznega tenisa izvajala že v prvi sezoni, uspešno pa je kandidirala tudi za drugo. »Tudi izven treningov smo se velikokrat dobili ob dilci narezane salamce ali kosu domače potice, in prav to je bil najlepši del projekta, saj so se ljudje med seboj povezali, čeprav so si bili zelo različni,« je izpostavila Slatinškova.

Kako do vadbe?

Prijave na vadbene programe so se odprle 1. septembra 2026, izvajanje vadb pa se bo pričelo oktobra. Zainteresirani posamezniki morajo najprej opraviti registracijo za udeležence na spletni strani: https://app.zmigajsedovadbe.olympic.si/ in izpolniti presejalni vprašalnik, ki določi, ali je kandidat primeren za razpisane vadbe.

Vadbe so namenjene polnoletnim posameznikom, ki ne dosegajo smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. Športno-rekreativni programi so sicer prilagojeni osebam s stabilnimi kroničnimi boleznimi, niso pa namenjeni tistim, ki se soočajo z resnejšimi boleznimi in omejitvami, ki zahtevajo strokovno medicinsko obravnavo.

Po uspešni registraciji kandidati lahko izbirajo med številnimi ponudniki športno-rekreativne vadbe, ki so razvrščeni po statističnih regijah, na voljo pa je tudi interaktivni zemljevid, ki olajša iskanje najbližjega izvajalca. Če so mesta za razpisano vadbo še na voljo, se prijavljeni kandidati lahko prijavijo, sicer so umeščeni na čakalni seznam.

O projektu Zmigaj se do vadbe

Projekt Zmigaj se do vadbe poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in je namenjen spodbujanju telesne dejavnosti med telesno neaktivnimi odraslimi prebivalci Slovenije.

Projekt temelji na brezplačnih, strokovno vodenih 60-urnih športno-rekreativnih programih, ki se izvajajo v vseh 12 statističnih regijah Slovenije. Poleg vključevanja posameznikov v redno gibanje projekt krepi sodelovanje med športnim in zdravstvenim sektorjem ter vzpostavlja temelje za dolgoročno in trajnostno obravnavo neaktivne populacije. Svoj pečat pušča tudi na področju razvoja mreže kakovostnih izvajalcev športne rekreacije, saj bo v času izvajanja omogočili formalna in neformalna izobraževanja za več 1300 izvajalcev športno-rekreativnih vadb. Široka baza znanja je na voljo tudi za vadeče – na spletni strani projekta so namreč na voljo številne strokovne vsebine z uporabnimi usmeritvami za vse, ki želijo postati telesno dejavnejši ter dolgoročno ohraniti zdrav in aktiven življenjski slog.

Julij se je prevesil v drugo polovico in tako so za nami še eni Suhokranjski dnevi. S skupno desetimi dnevi praznovanja, druženja, kulturnega in športnega udejstvovanja smo proslavili praznik Občine Žužemberk na najboljši možen način.

Program se je začel že 26. junija z že 5. Romantičnim koncertom na gradu Žužemberk, kjer smo prisluhnili učencem GŠ Žužemberk, KUD Glasbene muze ter J. Gallus Stična z gosti pod vodstvom klavirskega dua Maje Tajnšek in Mihe Nagodeta. V petek, 3. julija, je osrednje prizorišče postal Srednji Lipovec – tam smo že tradicionalno otvorili Suhokranjske dneve s slavnostnim prižigom oglarske kope ob nagovoru gospoda župana Jožeta Papeža ter blagoslovu gospoda župnika Franca Vidmarja. Program so s pesmijo popestrili suhokranjski vinogradniki ter harmonikaš Primož Pasar, prireditev pa je moderirala Lilijana Hrovat. Srednjelipovški oglarji so poskrbeli za pogostitev ter da se je kopa pravilno prižgala. V soboto smo se preselili v Hinje, kjer je potekalo že 33. Tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki v izvedbi Kulturnega društva Hinje. Po podelitvi priznanj in pokalov so se harmonikarji ponovno zbrali na odru ter skupaj z Ansamblom Petan, ki je nato poskrbel za glasbo na gasilski veselici, zaigrali zaključno skladbo.

Harmonika pa je imela glavno besedo tudi v nedeljo – na gradu Žužemberk je potekalo srečanje Pečjakovih harmonik, nabito polno grajsko dvorano pa je s svojo energijo in virtuoznim igranjem navduševala Darja Gajšek, veliko ime na slovenski narodnozabavni sceni. Na gradu pa je bilo pestro že dopoldne, ko je potekala podelitev priznanj krvodajalcem v organizaciji OO RK Novo mesto in KO RK Žužemberk. Zbrane je uvodoma nagovoril gospod župan Jože Papež in se jim zahvalil za njihovo humanost, srčnost in pripravljenost pomagati sočloveku. Prireditev je povezovala Brigita Lavrič, s petjem jo je popestrila Saša Štravs, s svojo poezijo pa Silva Mohorčič. Zvečer smo se preselili v farno cerkev sv. Mohorja in Fortunata, kjer smo bili priča res izjemnemu koncertu v izvedbi MePZ Dolenjske s spremljevalno inštrumentalno zasedbo. Vrhunska zasedba nam je najprej zapela delo Vesperae Dominica in palmis novomeškega skladatelja Blaža Klemenčiča, za drugo skladbo Gloria angleškega skladatelja Johna Rutterja pa se jim je na odru pridružil še priložnostni orkester.

V sredo je sledila svečana otvoritev nove asfaltirane ceste na Frato. Projekt, ki je v treh fazah potekal od leta 2022 dalje, je letos dobil epilog. Kot je v govoru poudaril župan Jože Papež, je to velika pridobitev za celotno Ajdovško planoto, saj je bila cesta precej priljubljena tudi med kolesarji in pohodniki. Cestni odsek je blagoslovil dekan Dejan Pavlin. Četrtek je bil že tradicionalno dan za pikado – Društvo upokojencev Žužemberk je izvedlo tekmovanje v pikadu za pokal župana, 1. nagradi pa sta romali v Uršna sela (ženska ekipa) in v Prečno (moška ekipa).

Še drugi pester vikend smo začeli že v petek zjutraj s pohodom po poteh Rdečega križa v organizaciji združenih KO RK Občine Žužemberk. Krožno pot, ki je udeležence vodila po obeh bregovih reke od Dvora do Žužemberka in nazaj, so pohodniki zaključili z ogledom Interpretacijskega centra Natura 2000 na Dvoru. Popoldan je bil v znamenju gasilcev. Ob 16. uri je potekala otvoritev gasilskega poligona v poslovni coni Klek, ki so jo omogočili GZS Slovenije, Civilna zaščita, Zavod Žužemberk in Občina Žužemberk. Sodobni objekt bo gasilcem z Dolenjske in širše omogočal usposabljanje v čim bolj realnih razmerah ter pridobivanje znanj in veščin za varnejše opravljanje njihovega zahtevnega poslanstva. To pomembno naložbo so v govorih pozdravili predsednik Gasilske zveze Novo mesto Franc Anderlič, državna sekretarka na Ministrstvu za obrambo dr. Vida Čadonič Špelič, župan Občine Žužemberk Jože Papež, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Marko Adamič ter drugi predstavniki gasilskih in državnih struktur. Ob 19. uri je sledil še slavnostni dvig zastave pred gasilskim domom na Dvoru, pred Auerspergovo železolivarno pa smo dan sklenili s programom za otroke v izvedbi Kulturnega društva Dvor ter veselico z ansamblom Boršt.

Sobota je prav tako obljubljala bogat program: celodnevno tržnico na trgu pred gradom je v dopoldanskem času popestrila proslava ob 30. obletnici sekcije ročnih del Društva upokojencev Žužemberk, ki je tudi tokrat na gradu pripravila razstavo svojih izjemnih izdelkov, preventivne zdravstvene meritve v izvedbi OO RK Žužemberk, ZD Žužemberk in ekipe PP Občine Žužemberk, predstavitev programa SVIT, Bownova terapija izpod rok Andreje Kocjančič, gorskokolesarska tura v organizaciji ŠD Fratko in ŠD ZaReZa ter dan odprtih vrat Radiokluba Žužemberk. Popoldan so otroci lahko uživali v predstavi Zmajeva reka, sledila pa je tradicionalna Ješprejada v izvedbi Turističnega društva Suha krajina. Slavnostni del dneva smo ob 17. uri pričeli s slavnostnim prevzemom občinskega traktorja. Na osrednjem dogodku Suhokranjskih dnevov, slavnostni občinski seji, so podelili občinska in županova priznanja. Letošnji prejemniki županovih priznanj so vozniki prostovoljci Vinko Longar, Erik Majaron, Franc Štravs, Andrej Banko in Tomo Pečjak, likovna umetnica Damijana Bijek, kajakaš Matej Murn, dolgoletni direktor podjetja Avto Slak d.o.o. Anton Slak ter dolgoletni žužemberški župnik Franc Vidmar. Pisna priznanja so prejeli Sekcija rokodelk DU Žužemberk, Maša Koler, Maja Papež Iskra, Boštjan Bradač, Gašper Pirnat, Davor Gorenčič, Matjaž Župevec, Društvo podeželske mladine Suha krajina, Alen Ožbolt, Živa Čopi in Matija Boben. Bronasti grb Občine Žužemberk je prejela Petra Bradač, srebrnega Jadranka Meglen, zlatega pa Roman Setnikar. Slavnostni gost na seji je bil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, program pa so obogatili SO Quintet. Z gasilsko veselico v družbi ansambla Tomaža Rota na Loki se je sobota res končala radostno.

V nedeljo se je grad Žužemberk vrnil nekaj stoletij v zgodovino – po njem so se namreč ponovno sprehajali vitezi in dvorne dame. Že dopoldne so nas pozdravile kočije Konjerejskega društva Suha krajina, ki so obiskovalce popeljale k sveti maši v farno cerkev. Še drugi dan zapored so se na Grajskem trgu zbrali številni razstavljavci, ki so s svojo ponudbo vtisnili pečat na že 27. srednjeveški dan na gradu Žužemberek. Obiskovalci so si lahko ogledali prikaze mečevanja, požiranja ognja, obglavljenja na giljotini in dvornih plesov. V grajskem jarku so bili na ogled vojaški šotori, lokostrelstvo, sekiromet, streljanje s pračo ter najrazličnejše srednjeveške igre, manjkala ni niti kovačija in varilnica srednjeveškega piva. Otroci so se lahko zabavali tudi s plezanjem po grajskem obzidju, cirkuškimi delavnicami, pomerjanjem srednjeveških kostumov in porisavo rok, priča pa smo bili tudi izvrstni izvedbi vsem poznane zgodbe o Martinu Krpanu v srednjeveški preobleki. Pester dan se je zaključil ob mraku z dih jemajočim ognjenim spektaklom. Ob tem gre velika zahvala društvu Srednjeveški najemniki, ki so nam tako kot lani priskočili na pomoč pri organizaciji ter Mateju Kocjančiču, ki je kot povezovalec dva dni neumorno zabaval obiskovalce.

V ponedeljek smo tradicionalno zaključili naš občinski praznik s spominsko uro, posvečeno igralki Zalli Zarana, ki jo vsako leto priredi Kulturno umetniško društvo Žužemberk. Tudi letos je prireditev vodila Lilijana Hrovat, v goste pa so povabili priznano igralko Suzano Grau, s katero se je pogovarjala domača umetnica Magda Kastelic Hočevar. Prireditev so popestrili duet Katja in Luka, Saša Štravs in Patrik Metelko, Silva Mohorčič ter domačinki Francka in Pepca s skečem. Občinstvo so nagovorili župan Jože Papež, predsednica KUD Žužemberk Klavdija Kužnik ter direktorica Zavoda Žužemberk, Tjaša Primc.

Zavod Žužemberk izreka iskreno zahvalo vsem društvom in posameznikom, ki so sodelovali pri organizaciji letošnjih Suhokranjskih dnevov, posebej pa hvala Občini Žužemberk in gospodu županu Jožetu Papežu za vso izkazano podporo do sedaj.