Galerija DLD
Odhajanja umetnikov iz ateljeja so vezana predvsem na krajinsko slikarstvo in segajo v čas francoskega plenerizma druge polovice 19. stol., ko so se slikarji s stvarnostjo srečevali neposredno in svoje zanimanje usmerjali predvsem v spremljanje svetlobe in atmosfere na prostem. Iz tovrstnih smernic so nastala številna delovna srečanja likovnih ustvarjalcev. Bistvo vseh je, da umetniki odidejo iz intime ateljejskega prostora, se soočajo z novimi kreativnimi izzivi in ustvarjajo v družbi s kolegi. Pri tem ostrijo osebno senzibiliteto, skupaj razmišljajo o aktualni likovni problematiki in se prijateljsko povezujejo. Skupinska slikanja v naravi imajo tudi v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Še posebej so se uveljavila z impresionisti, ki imajo v zgodovini našega slikarstva prav posebno mesto. Geografska raznolikost in slikovitost dežele sta dodatno pripomogli k razcvetu najrazličnejših oblik delovnih srečanj likovnih ustvarjalcev.
Pred desetletje se je začela pisati tudi zgodovina Dvorskih likovnih dni. Nastali so na pobudo profesorice likovne umetnosti Ane Cajnko, svoje domovanje pa so našli pri gostoljubni družini Rezelj, v idiličnem okolju ob reki Krki. Njihovo prijazno povabilo je že prvo leto v kraj pripeljalo zanimive likovne ustvarjalce, ki so v slikovitem okolju s čudovitimi naravnimi lepotami in kulturnimi znamenitostmi, našli bogato paleto ustvarjalnih spodbud. Delovno druženje, ki se odvija na začetku avgusta, je postalo tradicionalno.
V desetih letih se je na Dvorskih likovnih dnevih zvrstilo preko 80 selektivno izbranih likovnih ustvarjalcev. Nastala je bogata zbirka del, ki predstavljajo komunikacijo s svetom zunanjega, pa tudi notranjega, ki so pripovedi, izpovedi, izraz doživetij, občutij, spominov, asociacij, ujetih v barve, linije, ploskve, svetlobe, strukture, v enkratne in neponovljive kompozicije. Vsak umetnik se namreč izraža v zanj značilnem likovnem jeziku, razkriva svoje umetniške potenciale, se prepušča čarom zapeljevanja novega ali pa realizaciji v ateljeju zastavljenih ustvarjalnih smernic. Nastala dela predstavljajo pestrost likovnih praks, razpetih med verističnimi prizadevanji in abstraktnimi ovrednotenji.
Vse to likovno bogastvo je klicalo po stalni predstavitvi. Rok Rezelj se je zavedal vrednosti, pomena in vloge, ki jo imajo likovna dela za širšo družbeno skupnost. Tako je vzklila ideja o galeriji, ki bi na enem mestu odprla pogled v to raznoliko zbirko likovnih del, s tem pa v del sodobne likovne produkcije, katere ustvarjalci so tudi udeleženci Dvorskih likovnih dni.
Sanjska in hkrati drzna ideja je postala resničnost. Galerija še zdaleč ni pridobitev le za Rezljeve, ampak za celoten kraj, za Suho krajino in širše, za vsakega, ki obišče Dvor. Z njo se odpirajo tudi povsem novi pogoji za življenje z umetnostjo in za umetnost.
Da so delovna srečanja umetnikov številna, to drži. Da iz fundusa na njih nastalih del nastane galerija, to pa je prava redkost. Tako lahko Galerijo DLD štejemo med edinstvene in vzorne primere. Običajno se namreč vse konča pri zasebnih zbirkah.
Imeti galerijo – kakšno razkošje za kraj, ki je tako rekoč na periferiji. Sedaj ima tisto, kar premorejo le večja mestna središča. Sedaj se lahko ponaša z umetniškim jedrom, v katerem so na ogled postavljena dela nacionalno, generacijsko in slogovno raznolikih likovnih umetnikov.
Umetnost je tista, za katero pravi Pablo Picasso, da briše prah iz našega vsakdana. Je pa tudi tista, ki nas dela velike in nas postavlja v center.
Galerija
Raziščite še druge priložnosti za dobro dogodivščino, kulinarično izkušnjo ali razlog za pobeg iz enoličnega vsakdana.
Tu smo za vas
Pred, med in po obisku smo tu za vas. Če imate vprašanja, imamo na njih skoraj zagovotovo odgovore. Če bi nam radi kaj namignili, nas pohvalili ali pokarali, bomo veseli vašega sporočila. Veseli bomo vsake priložnosti, da lahko še izboljšamo in nadgradimo doživetja obiskovalcev Suhe krajine.
Spletna stran visitsuhakrajina.si je sofinanciran iz EU skladov v okviru projekta Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).
Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
