Lehnjakovi pragovi na reki Krki

Krka in njena posebnost, lehnjakovi pragovi

Krka je edina večja reka v Sloveniji, ki odlaga lehnjak ali lahki kamen ali lahkovec, kot mu tudi pravijo domačini. Najlepši in najbolj številčni so na območju med Dvorom in Gornjim Kotom ter med Zagradcem in Žužemberkom. Lehnjak, ki je sestavljen iz kalcijevega karbonata, je zelo luknjičast, ker se odlaga na mahovih in ostalem vodnem rastlinju, lahek in dokaj mehak.

Ob lehnjakovih pragovih so nekdaj delovali številni mlini in žage, ki so sedaj vsi, razen Zajčevega mlina v Praprečah, opuščeni. Ob reki Krki je na začetku 20. stoletja delovalo kar 40 mlinov. Proizvodna sposobnost se je merila po številu mlinskih kamnov, večinoma so obratovali mlini s tremi ali štirimi pari kamnov. Delovalo je tudi 24 žag.
V zgornjem toku je sicer Krka značilna kanjonska reka in ponuja številne adrenalinske užitke za kajakaše in raftarje. Šele v srednjem in spodnjem toku se značaj reke umiri in je bolj primerna za plovila, kot so kanuji in supi.

Na Krki je najmanj 90 lehnjakovih pragov, najvišji in najslikovitejši so pod gradom v Žužemberku, v vasi Prapreče in na Dvoru.

V preteklosti so lehnjakove pragove ob mlinih in žagah žagali, da je voda lesena pogonska kolesa pretekala vedno na isti višini. Danes tega nihče ne počne več, zato se lehnjakovi pragovi ponekod letno zvišajo tudi za nekaj centimetrov.

go2.si/107

Žužemberk

go2.si/108

Prapreče

Galerija

Raziščite še druge priložnosti za dobro dogodivščino, kulinarično izkušnjo ali razlog za pobeg iz enoličnega vsakdana.

Tu smo za vas

Pred, med in po obisku smo tu za vas. Če imate vprašanja, imamo na njih skoraj zagovotovo odgovore. Če bi nam radi kaj namignili, nas pohvalili ali pokarali, bomo veseli vašega sporočila. Veseli bomo vsake priložnosti, da lahko še izboljšamo in nadgradimo doživetja obiskovalcev Suhe krajine.

Spletna stran visitsuhakrajina.si je sofinanciran iz EU skladov v okviru projekta Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).

Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.     

 

Skip to content