Litoželezni vodnjak in štirje zmaji, ki bruhajo vodo
Na trgu pred gradom stoji litoželezen vodnjak, ki je bil izdelan v 60-ih letih 19. stoletja v Auerspergovi livarni na Dvoru. Sredi osmerokotnega litoželeznega bazena se dviga profiliran masiven steber, na vrhu katerega je plitva skleda. Z dna sklede so speljane štiri izlivne cevi, ki so na zaključku oblikovane kot zmajeve glave.
Vodna oskrba naselja Žužemberk je do 20. stoletja temeljila na kapnicah, sekundarni vir vode pa je bil ob pomanjkanju neposreden zajem s Krke, kjer so bili na določenih mestih urejeni dovozi za tovorjenje vode. Kasneje so pod gradom postavili mehansko črpalko na vodni pogon, ki je s pomočjo mlinskega kolesa črpala vodo s Krke na oba bregova. Na levem bregu reke se je voda zbirala v vodnjaku na Grajskem trgu, iz katerega se je potem pretakala v korito na Bregu. Na desnem bregu pa se je napajalo korito Nad Miklavžem. Korita so uporabljali za napajanje živine, pranje perila in verjetno tudi za zajem vode za gospodinjstva. Viški vode so iz korit po jašku odtekali nazaj v Krko.
Auerspergova železo-livarna na Dvoru je izdelala tudi podoben litoželezni vodnjak, ki je nekoč stal na Glavnem trgu v Novem mestu in tako imenovani Valvazorjev vodnjak v Višnji Gori, ki je bil pred kratkim obnovljen in je na ogled še danes.
Novomeščani so iz neznanega razloga prodali svoj vodnjak nekam v Avstrijo. Kasneje so si premislili in ga želeli odkupiti nazaj, vendar so ga medtem že pretopili in izdelali neki drug litoželezni spomenik, ki svoje čare iz železa iz naših krajev razkazuje verjetno nekje na Dunaju.
Galerija
Raziščite še druge priložnosti za dobro dogodivščino, kulinarično izkušnjo ali razlog za pobeg iz enoličnega vsakdana.
Tu smo za vas
Pred, med in po obisku smo tu za vas. Če imate vprašanja, imamo na njih skoraj zagovotovo odgovore. Če bi nam radi kaj namignili, nas pohvalili ali pokarali, bomo veseli vašega sporočila. Veseli bomo vsake priložnosti, da lahko še izboljšamo in nadgradimo doživetja obiskovalcev Suhe krajine.
Spletna stran visitsuhakrajina.si je sofinanciran iz EU skladov v okviru projekta Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).
Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
