Železolivarna in plavž na Dvoru

Auerspergova železolivarna na Dvoru

Pred približno 220 leti so se začele ob fužinah razvijati večje livarne, kjer so pretaljevali že pridobljene kovine. Na njihovi tradiciji je zgrajena večina današnjih livarn. To je bilo tudi obdobje razcveta železarne in železolivarne na Dvoru pri Žužemberku, ki je delovala od leta 1796 do 1891 in je predstavljala največjo železolivarno na slovenskem ozemlju in tem delu Avstro-Ogrske. Najbolj je znana po tem, da je bilo ulitih izredno veliko umetniških in drugih ulitkov, ki so se v veliki meri tudi ohranili.

Od leta 1820 je bila usmerjena v železolivarstvo in do srede stoletja edina na našem ozemlju, ki je izdelovala zahtevne ulitke kompleksnih geometrij. Pomembno je, da so bili sposobni izdelati celo ulitke s tanko steno tudi do 4 mm. Poleg izdelkov iz litega in kovanega železa za gospodarstvo in gradbeništvo so izdelovali tudi predmete umetniškega liva, kot so svečniki, krožniki, peči, nagrobni križi, vodnjaki ter balkonske in mostovne ograje, ki se uvrščajo med prve primere industrijskega oblikovanja na Slovenskem.
Industrijska revolucija, konkurenca in slabe prometne povezave so dvorsko proizvodnjo tako podražile, da je začela nazadovati. Leta 1891 je bil plavž v celoti zaustavljen.

Posebej velja omeniti, da so na Dvoru ulili elemente za izdelavo »čevljarskega mostu« v Ljubljani, ki tehta več kot 50 ton in prve vozičke za železnico v Postojnski jami. Leta 1840 je bil ulit in nato postavljen na ljubljanskih Žalah spomenik mecenu in dobrotniku baronu Žigi Zoisu, visok 4,2 m. V ta okvir se uvršča tudi vodnjak v Višnji Gori z Valvasorjevim kipom na vrhu, ki je bil postavljen leta 1872, in vodnjak v Žužemberku, postavljen leta 1860.

Zanimivo je, da je leta 1806 posebni odposlanec J. Karađorđevića iz takratne Srbije na Dvoru naročil 60 topov in možnarjev, vendar je avstrijska vlada pogodbo razveljavila. Kljub temu je livarna na Dvoru nekaj topov izdelala in so jih Srbi odpeljali na skrivaj.

Galerija

Raziščite še druge priložnosti za dobro dogodivščino, kulinarično izkušnjo ali razlog za pobeg iz enoličnega vsakdana.

Tu smo za vas

Pred, med in po obisku smo tu za vas. Če imate vprašanja, imamo na njih skoraj zagovotovo odgovore. Če bi nam radi kaj namignili, nas pohvalili ali pokarali, bomo veseli vašega sporočila. Veseli bomo vsake priložnosti, da lahko še izboljšamo in nadgradimo doživetja obiskovalcev Suhe krajine.

Spletna stran visitsuhakrajina.si je sofinanciran iz EU skladov v okviru projekta Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).

Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.     

 

Skip to content